logo CIAO
Date: 21 Feb 2012 10:06:00
Title: Ponedeljek, 20. februar, otok Hermit, PNG
[<< Prev Post] | [Next Post >>]
[Back to Index/Map]

Ponedeljek, 20. februar, otok Hermit, PNG
Bob se prikaze ze navsezgodaj z velikim rakom, tokrat spustim stopnice in ga povabim na barko. Raka, po anglesko mu recejo "coconut crab", ker se hrani s kokosovimi orehi, zivi na kopnem v globokih luknjah, ki jih izkoplje v mivko, zamenjam za laks in nekaj trnkov. Kasneje imava prvovrsten zajtrk, rak je odlicnega okusa in bolj aromaticen od jastoga. Dogovorimo se se za zamenjavo njegovega kokosovega olja z najinim olivnim, ki ga potrebuje za raztapljanje ledvicnih kamnov. Prvic slisano! Bob razpreda, kaksne razvojne nacrte ima za vasko skupnost, sam pri sebi pa se sprasujem le kaj je pocel zadnja stiri leta, odkar je na oblasti. Prinesel je tudi knjigo obiskovalcev, letos smo druga barka na otoku, prva ga je zapustila vceraj, lani pa se je odlocilo za postanek v tem oddaljenem raju preko 40 bark.
Po sadnem zajtrku, slastnem in sladkem, je na vrsti vodnjak, da zakljuci zimsko spanje. Po konzerviranju obcutljive membrane pred odhodom domov ga je treba spet spraviti v obratovalno stanje, to pa je predvsem temeljito izprati membrano, se prej pa zamenjati okvarjeno sondo za merjenje slanosti. Na zalost nova sonda ni prava, a k sreci se da funkcijo kontrole slanosti izklopiti, sicer zadeva ne bi delala. Ker do zdaj ni bilo tezav s cistostjo, bom zacasno lahko shajal tudi brez tega podatka. Da ne bi slo vse kot po maslu, sem nevede in neopazno snel en kabel med prikljucevanjem sonde, zato vodnjak ni hotel priceti z izpiranjem. Kmalu reseno, po dveh urah ciscenja spet polnim vodnjak. Zdaj ostane samo se Yamaha, da jo spravim v red, a se odlocim, naj za to poskrbi Namo, malo zaradi moje prislovicne lenobe, malo pa zaradi spodbujanja lokalne ekonomije in lazjega navezovanja stikov z domacini. Se enkrat vec sem sam kriv za zaplet, Namo je samo pomocil prst v posodo z gorivom in izjavil, da na nafto pac ne gre. Meni zlepa ne bi prislo na misel, da bi preverjal gorivo, ukvarjal sem se s svecko, naslednji korak bi bil ciscenje uplinjaca. Veliko vprasanje je, ali bi bil pozoren na vonj nafte. Jutri pripeljem sveze gorivo in kljuc za svecko, pa bom lahko pospravil vesla v kot.
Za sprehod po vasi so nama takoj dodelili spremstvo, uciteljico nizjih razredov Joann in njeno prijateljico, obsli smo celo vas, kakih 30 bivalisc, poleg vsake bivalne kolibe je se manjsa, ki sluzi kot kuhinja, nekje na prostranem dvoriscu pa se ponavadi najde se kopalnica. Vodo zajemajo iz plitvih vodnjakov, kamor pod zemljo ponikne dezevnica, to uporabljajo za kuhanje in pranje, pitno vodo pa dobijo iz velikih plasticnih vodohranov, ki se polnijo z dezevnico. Vascani stejejo tocno 221 dus, od tega je slaba polovica mlajsih od 15 let. Prav vsi brez izjeme prijazno odzdravljajo, najmlajsi zvedavo in malce s strahom kukajo izza vogalov. Spoznamo Stanleyja in Lynnah, Paul je napredoval v zastopnika otokov Hermit in Ninigo in se je zacasno preselil v provincialno prestolnico Lorengau na otoku Manus, Ben je tudi na Manusu, prav tako dva ucitelja za visje razrede, ki cakata na prevoz na Hermit. Ker ni rednih linijskih povezav, ljudje enostavno cakajo, dokler se nekdo ne odloci, da se bo odpravil na zahtevno plovbo z majhnim, odprtim colnom z izvenkrmnim motorjem, ki ga razmeram primerno popolnoma preoblozi z vsakovrstnimi nujnimi potrebscinami in stevilnimi potniki. Razdalja znasa krepko preko 100 milj, vremenskih napovedi nimajo, prav tako nobene komunikacije, le redki premorejo GPS, edini navigacijski pripomocek je kompas. Zato se pogosto zgodi, da predvsem v slabem vremenu zaidejo in marsikateri coln se nikoli vec ni vrnil na domaci otok. Oblast pa nic, edini napredek v zadnjih desetih letih od brodoloma jadrnice Banshee je satelitska antena za telefonski signal, a s telefonom si na odprtem morju pac ne morejo pomagati.
Vas je lepo urejena, kolibe razmeroma velike, vecinoma na pilotih, novejse so zbite celo iz desk in ne iz pletenih palmovih listov kot vecina. Vascani premorejo namrec motorno zago, s katero podirajo drevesa in iz njih tesejo stebre in tudi deske. Ob potkah je zasajeno cvetje in grmicevje, mali vrtovi ob hisah so okraseni s stevilnim cvetjem, ki raste v odsluzenih kanujih. Vas je postavljena na ozkem in nizkem traku kopnega, ki povezuje dva manjsa grica, tako da se od kjerkoli vidi na obe strani lagune. Ce se morje dvigne le za dva metra, od vasi ne bo ostalo nic, iz enega otoka pa bosta nastala dva. Na najozjem delu, ki je sirok morda 200 ali 300 metrov, se sopiri velika zelenica, uporabna za nogomet ali vaske piknike, na njenem robu stoji sola, ki jo sestavljajo tri vecje kolibe, z druge strani kraljuje velika, na modro obarvana cerkev. Vascani Lufa so zaprisezeni in goreci ter bogabojeci verniki SDA, sedemdnevne adventisticne cerkve, ki je zelo stroga v svojih zahtevah. Ne uzivajo mesa razen rib, niti rakov ne, zato je v morju dovolj jastogov in zelv, kopno pa je preluknjano z domovanji kopenskih, kokosovih rakov. V petek zvecer se po bitju gonga ustavijo vse dejavnosti, vkljucno s pripravo hrane, zato je petek precej zivahen dan z obilico opravkov. Sledi vecerna masa, v soboto zjutraj se ena, slovesna, po vecerni sobotni molitvi pa se zberejo vaski staresine na posvet. Tam, v okrilju cerkve in njenih zahtev, sprejemajo odlocitve, ki zadevajo zivljenje v skupnosti. Verniki niso prosti verskih obvez niti med tednom, vsako jutro in zvecer se zberejo na krajsi molitvi.
Zvecer proslaviva Urskino okroglo obletnico z odlicno pljucno pecenko in praznovanje primerno zalijeva, kot se pac ob takem redkem in neponovljivem dogodku spodobi.

-----
At 20.2.2012 21:37 (utc) our position was 01°31.03'S 145°04.77'E

----------
radio email processed by SailMail
for information see: http://www.sailmail.com



[<< Prev Post] | [Next Post >>]
[Back to Index/Map]

Diary Entries